Blog

Svet iz drugačne perspektive

USODNI DAN MOJE SPREOBRNITVE V AVTODOMAJA


Sedaj je dejanso nemogoče opisati in tudi meni je nemogoče razumeti kako to, da sem bila tako zgubljena, ko pa je vse tako enostavno in logično.

Tako sem najprej odnehala razmišljati o najemu avtodoma (AD) in tovrstnega poskusa. Namreč, najem AD za 2 dni, bi me koštal okoli 500 € in bi zapravila s tem da, brez veze vozim tukaj okoli. Saj veste: penzija le ni neki dobr vir dohodka. Najslabše pa je, če neumno zapraviš privarčevani denar, ki ga nikoli več ne moreš nadomestiti. Ne veš pa kaj še pride! In, če ne boš imel denarja, te lahko spravijo v neko hiralnico, kjer po tem nimaš več kaj drugega, kot čakati na smrt...


Tako sem prišla do sklepa: če se odločim, po tem bom avtodom kupila ne pa ga najemala.

In našla sem enega ki me se je »dotaknil«. Sem ga celo rezervirala, pa me je spet zajela takšna panika, da sem ga odpovedala.


Po nekaj dneh pa se je vrnila želja in sem »stisnila zobe, zamižala --- in vsekala!

IN SEM KUPILA AVTODOM !!!


Po tem pa sem paničarila in obsojala sebe kako sem lahko bila tako neumna, da sem kupila!

Vedno varčujem! Stokrat premislim, kam bom dala denar! Sedaj pa sem zapravila ogromno denarja ....

Kako bom shajala.....

Kakao ga bom »fujtrala«?!

Ko bom vse plačala, mi ne bo več ostalo denarja, da se z njim še vozim!


In tako sem se iz navdušenja selila v obup in spet v navdušenje --- In tako cele dneve in cele noči.

Nočna in dnevna mora vseh oblik.

Od denarja, pa preko tega, da sem cele noči »vozila« in premagovala ovire...

Pa do nesposobnosti znajti se: kako bom našala kamp, ali parkirišče, pa kako ga bom plačala.

Stokala sem vsakemu in moledovala za informacije kako oni uspevajo shajati s vsemi temi ...

Pa kako to in kako ono...

Pa kako to vse pravzaprav funkcionira..

Pa kako bom vedela, kam naj bi se peljala...

Pa vse do skrbi kako je treba sprazniti stranišče in umazano vodo...


Zalo iskreno sem bila obupana. Že dolgo vem, da nobenih emocij, pomislekov, negativnosti in slabosti ne smem tlačiti v sebe. Najbolj škodljive pa so »pozitivne afirmacije« - dopovedovanje sebi, kako bom zmogla in kako sem sposobna.

No ja, tako silno sem bila obupana in prestrašena, da tudi če bi hotela, ne bi mogla vse to potlačiti.

Ob tem sem tudi ozaveščala po principih Transformne osebnostne terapije (TOT) svoje »hudobije« in hudobije, ki so tičali za mojimi obupi in strahovi.

Saj sem, na primer, pri vskem, še tako majhnem uspehu, zagledala hudička - mojega ega, ki je nagnjen biti preveč kurajžen in samozavesten...

Ja vem! Imel je moderator fb skupine avtodomarjev prav, ko me je kritiziral, da se važim. No ja, vse skupaj le ni bilo v tej obliki, kot je on to postavil. In ni opravičeval to, da me je vrgel ven iz skupine.

Namreč, kritike so vedno res, tudi če je zlikovec, ki so ga kritizirali v globini naše osebnosti. Vendar kritika nikoli ni točno to in v takšni obliki, kot ti jih nekdo pove.

Resnica pa je tudi ta, da je okolje naše zrcalo. To pa pomeni: vse, kar te razjezi, užali in prizadene pri drugih je TVOJA LASTNOST. Ta gospod pa je SILNO PREOBČUTLJIVO reagiral na moje postavljanje, ki je dejansko bila samo sreča in neko majhno osvobajanje po hudih strahovih in pomislekih, ki so me v polnosti obsedali. To pomeni, da sta »postavljanje« in ego dejansko »lastnost« TUDI tega gospoda. In, z ozirom na njegovo preobčutljivost, bi lahko rekla, da jaz imam mogoče neki majhen brežuljšček tega, on pa cele »himalaje«. To je tako, kot kar izrek govori o sovi, ki prigovarja sinički, da ima velike oči.

Vendar, ko gre za pravila logike, zajete v TOT, smo lahko srečni, da le dobimo primernega »sparing partnerja«, sicer majhne ostanke svojih hudobij ne bi zaznali. Posledično temu ne bi jih predelali in bi lahko nastradali.

Tukaj gre za gospoda iz »stare šole«. Tipični moški lažni bog, vendar on še ima morale, odgovornosti in pravega znanja, ki jih pri teh »sodobnih« lažnih bogovih več ne najdemo.

Hotela sem mu zahvaliti.

Zaradi njegove kritike sem uspela najti tega zlikovca v sebi PREDEN bi naredil kakšno neumnost. Sicer ga ne bi zaznala, ker tudi jaz ne vidim svoje slabosti, čeprav se s tem ukvarjamm že 30 let.

Za svoje slabosti smo vsi slepi – kot pravi izrek: iverja v tujam očesu vidimo, v svojem pa brunota ne. In če ne bi bilo te »neumne in neopravičene« kritike, tega mojega, preveč samozavestnega hudička ne bi videla in ne bi opazila v katerem momentu bi se za hip pokazal in odvrnil mojo pozornost pri tako nevarni vožnji kot je zame še vedno vožnja z avtodoma. In bi naredila veliko godljo na cesti.

Hotela sem temu gospodu zahvaliti, da mi je dejansko rešil življenje, vendar nisem mogla, saj me je zablokiral na Messengerju.

Moja hvaležnost njem, pa nikakor ne opravičuje njegovo ego-hudobijo.

Če pa bi še on naredil svojo lekcijo, korist za naju, in tudi za druge, bi bila večkratna (in ne samo "seštevek" njegove in moje narejene lekcije).


Sicer, to je (bil) moj močan zlikovec. Ravno zato ker je močan, je bil že »prirojeno« zatlačen, kompenziran in na nek način neutraliziran s tim silnim strahom in nesposobnostjo, ki je delovalo vso moje življenje.

Vendar, vse to je globoka problematika in ji ni mesto tukaj.


Molila sem gospoda, od koga sem kupila AD in ki mi ga je pripeljal, da mi ga lepo parkira vzvratno na parkirišče pred blokom (kot se vidi na zgornji fotografiji). Pa vse eno sem sa strahom ogledovala stanje in se spraševala, kako se bom sploh od tam izvlekla.

Niti na kraj pameti mi ni padlo, da ga grem preizkušati.

Sem pa začela počasi seliti stvari v njega.

Ja, res da je to potrebno. Vendar sem mogla zaznati v ozadju hudobca, ki je to imel za dober izgovor, da se mu ne bi bilo treba soočiti z vožnjo.


Meni se je zdelo, da se dolgo nisem premaknila z mesta, ko pa je v resnici bilo samo nekaj dni.

Pot v Prekmurje sem že lani načrtovala. Mislila sem koristiti bone, pa da vidim še ta konc ker tam še nisem bila. Niti zanimalo me ni, saj sem bila prepričana, da je enako ravna kot Vojvodina, od koder izhajam.

Program poti sem v resnici »ukradla« od turističnih agencij, ki so ponujali izlete v to območje. Ti izleti me niso zanimali, saj je povdarek pri teh bil na jedači in vinčku, kar pa mene ne zanima.

Sedaj pa sem mislila, da bo to dobra priložnost da poskusim to mojo novo pridobitev.


Nadaljevanje sledi

75 views0 comments