Blog

Svet iz drugačne perspektive

TEORIJA ZAROTE V ČASU EPIDEMIJI NI SAMO TEORIJA ...

Updated: Aug 9



Včeraj sem dobila en italianski video o Covidu.

Rekli bi zaničevalno, da je spet še ena teorija zarote.

Vendar, ni samo teorija ...!

Čisto vsaki medicinec (vsaj tisti, iz mojega časa), ki se je vsaj z malo pozornosti učil o virusih in epidemijah in zna malo širše gledati na svet, ve vse to in se tudi strinja z vsemi temi, kar sedaj zaničevalno etiketirajo kot teorijo zarote.

Na podlagi tega znanja, ki smo ga dobili že na fakulteti, vse to, kar se zganja v zvezi z epidemijo je TOTALNA NOROST.

Vendar, na podlagi zdravega razuma in logike le ne moreš trditi, da so strokovnjaki celega sveta nori. To le ne more držati!

Zdi se mi, da je ravno na ta način ustvarjen trik, za katerim se skriva nekaj čisto drugega, kar niti slučajno ni več domena medicine.

Moja spoznanja, ki sem jih dobivala v teh 30 letih, na sploh pa v zadnje čase, se UJEMAJO tudi s to italiansko "teorijo zarote". To pomeni, da je vse to, kar bi sedaj imenovali za »teorijo zarote« RES.

OBRAZLOŽITEV

Eno od kriterijev, do katerih sem prišla že takrat, ko sem analizirala in preverjala ali je neko spoznanje res spoznanje ki naj bi prišlo iz nekega drugega nivoja ali je samo izmišljotina moje glave je bilo naslednje:

Če sta dva človeka, neodvisno drug od drugega, prišla do enakih informacij, spoznanj in rešitve določenega problema, to spoznanje/informacija/rešitev je zagotovo resnica in je sporočilo, ki je prišlo iz nekega drugega novija.

Enako velja tudi takrat, ko se informacije, ki jih dobijo razni ljudi dopolnjujejo, kot deli sestavljanke.

To interakcijo sem imela prilike doživeti že v okvirju družine in tudi dokazati v odnosu s pacienti.

Ne vem več točno kakšne metode varnosti sem uporabila. Namreč, bilo je nevarno, če bom jaz prva povedala moje ugotovitve, da bo pacient samo prikimal in trdil, da je tudi on prišel do enakih, čeprav to ne bi bilo res. Pacient pa bi lahko rekel, da sem jaz tako pritrdila, če bi on prvi povedal svoja spoznanja.

Tudi če dva človeka imata vsebinsko enaka spoznanja, vseka od njih ima neki svoj specifikum. Ta specifikum je eno takšno varovalo, ki govori o pristnosti spoznanja.

Če delaš ozaveščanje po metodi Transformne osebnostne terapije (TOT) med ostalim dobiš tudi neko novo znanje, ki ga prej nisi ne slišal, ne prebral. Vse si razumel vendar ne veš ali je to znanje, ki si ga dobil res.

Po nekaj dneh vedno dobiš dokazilo (npr. prebereš v neki knjigi, ki ti je slučajno prišla v roke) da je to znanje pravilno. To ti daje dokazilo o obstoju nekega »drugega« nivoja in v tebi gradi zaupanje v resničnost in pravilnost teh novih in na novi način pridobljenih podatkov.

Sicer, nevrozanost je dokazala, da se mi zavedamo samo nekih 20% tega, kar naša čutila zaznavajo. Na osnovnem nivoju takšne »jasnovidosti« je sposobnost zaznati veliko več podatkov, ki prihajajo iz naših čutil.

Prviemu stopnju sledi nadaljavanje.

Pri vsakem novem »razredu« dobimo bolj kompleksna spoznanja, katerim bo, prej ali slej, sledilo tudi dokazilo.

Postopoma dobivamo tudi napotke kaj nam je za narediti ali kako rešiti določen prolem (tudi iz našega poklica).

Če želimo nadaljevati, spoznanja postopoma postajajo vse bolj široka in kompleksna a naloge in ideje vse bolj nove in tudi bolj tvegane. Vendar vedno dobimo zraven znanje in razumevanje naloge, sposobnost to speljati in pozornost, da se znamo izognitii nevarnostmi in pastem.

Rezultat o pravilnosti in uspešnosti vedno sledi.

Zato sem to povdarjala in vas prepričevala, da stopite na to pot, ker samo tako lahko pridejo nove ideje, ki bi lahko svet izvlekle ne samo iz te krize temveč tudi iz te podganje dirke, kjer se krize vrstijo kar naprej, vse hitreje sledijo druga drugi in so vse globlje.

Takšen je bil tudi moj začetek.

Kot to vedno povdarjam: bila sem popolnoma v materializmu. Nič drugega, kot medicina in nobene povezave s cerkvijo ali čemerkoli ezoteričnim in duhovnim. Saj do pred 30 let pri nas je vse to bila neznanka in tabu.

Moglo je biti leta 1988-89, ko sem se vračala iz službe v Kostanjevici na Krki. Prešla sem križišče »Križaj« in nadaljevala proti Cerkljam, ko sem bila vprašana in poklicana, da se končno že enkrat odločim ali grem naprej ali pa ne, ker bo sicer vse zamujeno.

Takrat se še nihče ni ukvarjal s koncem sveta in podobnim.

Ne spominjam se več celotne »konverzacije«. Rezultat je bil, da sem se odločila naprej se učiti homeopatije -ker takrat je šlo za to. Kaj bo zamujeno, pa nisem izvedela, vodil pa me je nek občutek, da moram(o) pohiteti, da se mudi.

O koncu sveta je naš učitelj homeopatije Ravi Roy (leta 1991) povdal nekaj besed. Šlo naj bi za to, da se bo vzravnala Zemljina os, ker naj bi to bil njen pravi položaj. Zaradi tega naj bi nastopila čudovita in prijetna klima na celi Zemlji. Vprašanje je bilo ali se bo to zgodilo naenkrat ali postopoma. Hipna sprememba položaja bi povzročila hudo katastrofo na Zemlji.

Nuja in potreba po hitenju je bilo globoko v meni. Kot da so moja notranja bitja vedela za kaj gre. Kot da bi mi bilo narekovano, naj držim tempo v tem nekem maršu.

Preganjala sem tudi paciente. Marsikdo mi je zameril, jaz pa sem samo to vedela, da moramo hiteti, ker bomo sicer zamudili.

Na začetku sem imela za pacienta eno Bredo. Redno je meditirala in v meditacijah je hodila z Ravijem po nivojih Pekla, urejevala zadeve in reševala ljudi. To je trajalo veliko meseci. Potem je ona na vse to pozabila, šla stran in se je obrnila proti meni.

Jaz sem veliko let v konkretnem življenju, pri sebi in pacientih, postopoma prepoznavala vse te dogodke in situacije iz njenih meditacij.

Namreč, njeni opisi so bili zelo kokretni! Kot takrat ko nekome v podrobnosti referiramo kaj smo počeli čez dan ali na dopustu. Ti dogodki in opisi so bili, kot neki scenariji in vodiči skozi dogodke, ki bodo v konketnem življenju sledili.

Jaz sem jih pa prepoznavala. Ne kot aluzija temveč kot resnično odigran scenarij iz Bredinih meditacij.

In ravno včeraj (preden sem poslušala ta talijanski video o iztrebljenju človeka s cepivom proti covidu, mi je padla na pamet ena moja stara vizija, ki je bilo dopolnilo Bredinih.

Namreč, ta naš svet je edini pekel, ki obstaja. On je kot podzemna garaža in tudi ima številne nivoje.

Naš zavestni nivo je pritličje. Ostale naše osebnsoti, ki smo jih potlačili ali izbrisali iz zavesti, so obtičali na različnih kletnih nivojih. Tisti pa, ki jih predelamo s pomočjo TOT pa jih pošljemo na prvo nadstropje naše nove osebnosti, ki se na ta način postopoma gradi.

Pred leti sem v tej viziji dobila sliko in razlago, da se bo najprej sesul najnižji nivo pekla. Zato je potrebno hiteti in čim hitreje evakuirati vse, ki so na tem najnižjem nivoju.


Tudi na zavestnem nivoju ne živimo vsi na isti frekvenci. To se najbolj vidi pri ozaveščanju. Če imete problem z nekim svojim sosedom ali sodelavcem, ne glede na to kako se ga trudite izogniti, ga kar naprej srečate. Marskdo že razmišlja, da se bo moral preseliti ali si priskrbeti novo službo, da bi končno imel mir od onega nadležneža. Zdi se vam, da je to edina rešitev, saj s svojim neprijateljem ste sosedi ali so vam pisarne druga zraven druge.

Če pa naredite aktuelno lekcijo, to osebo nikoli več ne srečate, čeprav še naprej živite hiša do hiše in delate vrata do vrata in čeprav se sploh ne trudite izogniti se ga.

Mogoče ga srečate po dolgem času. Brez neprijetnih občutkov prijetno pokramljate z njim in ga lahko spet dolgo ne srečate.

Čeprav se vsi srečamo na površini zemlje, ki je za vse nas »pritličje«, ne vemo na katerih kletnih nivojih so zakopane naše osebnosti, ki smo jih, kot nepridiprave potlačili in zaklenili.

Vendar okvirno vseeno vemo, kdo vse sodi v najnižji sloj. Hitler je te zadeve—seveda na svoj način imel dobro defiirane.

Pa tudi tisti bogatuni iz angleškega dokumentarca, ki svoj neskončni pohlep zaradi katerega stradajo množice, opravičujejo z evolucijo, ki bo ubila sloj ljudi, ki »ni sposoben«.

O tem je pred nekaj leti govoril tudi Kiyosaki, čeprav le z boljšim namenom, kot tudi lastnik Alibabe. Povedala sta, da je vsem bilo omogočeno učenje. Sami so pa krivi, če se niso potrudili.

Sedaj sem dobila neko čudno misel. Mogoče smo vsi mi na neki način vedeli za to selekcijo in "iztrebljenje precejšnjega dela človeštva s pomočjo vakcine", o kom govori ta italianski posnetek. Namreč: v meni je bil občutek, da se mora pohiteti. Po tem pa vizija o sesuvanju spodnjega sloja pekla.

Pogosto mi je prihajala tudi misel, da je socializem—dejansko na celem vzhodu, bilo začasno odpiranje pekla in prava demokracija (tudi, če ni bila videti tako) saj je brisala meje med ljudmi in brisala kastne sisteme (ki obstajajo ne samo v Indiji). Ustvarila je izolacijo - "internat in poligon", s katero je odgnala vse vplive, ki bi onemogočali svobodni izhod. Saj crkev je zakrivila ogromno zla; zaradi religije je svet razslojen in mori drug drugega; nacionalističke tendece tudi v najblažji obliki ustvarjajo kastni sistem in, kot Vesna Godina opisuje za Slovence, ustvarja razliko med "neši" in "oni drugi". Umaknila je tudi denar, kot motiv za napredovanje.