Blog

Svet iz drugačne perspektive

NE BO VAM VŠEČ, MORAM PA POVEDATI!

Updated: Aug 9


Veste, da nisem »janšoljubec«...

O tem pa sem že pisala, da je okolje naše zrcalo. Če nas nekaj in nekdo jezi, moramo vedno najprej ta značaj (hudobijo, ki nas jezi) najti pri sebi, in PRAVILNO, po principih Transformne osebnostne terapije (TOT) predelati.

V jezi sta vedno skupaj »zlepljeni« dve zadevi, ki jih večinoma ne ločimo, bi pa bilo potrebno:

1. Naša lastna emocija (jeza, zamera, sovraštvo, maščevalnost, žalost, prizadetost ...).

2. Hudobija te druge osebe, na katerega se jezimo.

Če pravilno, s principi TOT predelamo pri sebi hudobijo, ki nas je jezila pri drugem:

1. lahko ugotovimo da je ta oseba, na katero smo se jezili, čisto v redu, in da je problem bil izključno v nas (da smo narobe razumeli, narobe ocenili ... ali pa smo lastno hudibojo prijicirali na njega). Po predelani lekciji se ves problem raztali, vse pozabimo, kot da nikoli ničesar ne bi bilo in osvobojeni gremo naprej v življenje.

Nikoli več ne srečamo takšnega človeka – takšen problem Izginejo z naše frekvence.

Lahko pa drug drugega globoko začutimo in postaneva najboljša prijatelja.


2. Druga možnost, ko smo pri sebi predelali je, da se v nas razdvoji »osebno« (čustveno) od razumskega/racionalnega (ne znam se pravilno izraziti). To pomeni, da sploh nimamo več negativnih čustev do tega drugega (kot sem zgoraj razložila). Popolnoma smo mirni, nič več nas ne steže okoli srca, ko se spomnemo dogodka. Začenjamo pa racionalno in objektivno videti celotno situacijo. Pri tem dojamemo zakaj smo POTREBOVALI stik z nekim, ki je tako hudoben do nas.


3. V nadaljnjem koraku začnemo dojemati, da nam je ta drugi s svojo hudobijo dejansko pomagal, da naredimo korak naprej (nekaj dobega zase), kar pa sicer ne bi mogli narediti. (več o tem TUKAJ)


4. Ko smo do konca predelali to, kar smo imeli s tem, dobimo sposobnost in neko moč zaznavanja, ki pa nima veze s tem razumevanjem, kar ga sedaj imatem čeprav mu je podobno.

Preden nadaljujem opisovati četrto točko, moram se ustaviti in poskušati razložiti obstoj ena »X« kvalitete (»x« -kot neznanka v matematiki). Življnje vam je DOBESEDNO ODVISNO od razumevanja tega pojma. Namreč, zdelo se vam bo da to, kar bom naprej pisala, v popolnosti razumete in obvladate. PA JO NE!

POMEMBNO DOPOLNILO:

Uporabila bom metaforo:

Zamislite si eno stekleno steno, ki stoji na plaži, paralelno z obalo.

Vi ste že uspeli priti na plažo, vendar vas steklena stena deli od prave peščene plaže in od morja. Stena bo izginila šele ko naredite to ključno lekcijo.

Ko gledate skozi stekleno steno, vse jasno vidite in dojemate, vendar morja le ne morete doživeti. Zato tudi to ne veste čamu ono služi. Fantazirate o tem plavetnilu, izmišljate tisočere teorij, kregate se med sabo čigava teorija je resnična ... Ali pa jo proglasite za iluzijo, ki jo vidimo samo zaradi očne napake ali domišljije ali zato, ker smo norci ...


Da bi DOŽIVELI morja, morate priti skozi steno.

Največji problem pa je, da steno ne morete zaznati (ker je prozirna) in niti zamisliti ne morete kako bi lahko drugače doživeli morje. Zato niti ne iščete prehoda.

Ker o morju ne veste ničesar, ti podatki vam manjkajo iz vaših analiz. Vi ste sicer sposobni analizirati, razmišljati, sklepati vendar teh podatkov o morju nimate. Zato je čisto vse kar se zmislite, NAPAČNO in ne pripeljejo do pravih rezultatov . Vse kar pa neredite na podlagi tega, kar ste se zmislili, pa se prej ali slej, sesuje.

Takšno stanje, z »ove strani stene« je začaran krog, »podganja dirka« iz katere človek ni zmožen priti ven. Tudi zato ne more ven, ker niti ne išče izhoda; ker se ne zaveda stene in se ne zaveda, da ima življenje z druge strani višjo kvaliteto.

Samo z metodo Transformne osebnostne terapije lahko greste skozi steno. Jaz vas lahko prepeljem. Problem je v tem, da me vi nočete slediti, ker mislite da ste že na licu mesta, da vse veste, da mojega vodstva ne potrebujete in da vam jaz samo tečnarim, ko vam poskušam dopovedati, da vaše znanje ni spoznanje, da nimajo »pravega okusa« in da to ni to, kar bi moralo biti.

Ne razumete.

Povem vam, da je za razumevanje potrebno barantanje. (»barantanje« je logični miselni proces, opisan TUKAJ ). Pa nočete barantati. Trdite, da ne morete barantati, ker ne razumete.

Ko pa mislite, da »razumete«, vas tudi ne morem pripraviti da barantate, ker mi nočte verjeti da obstaja še ena stopnja in še ena »X« kvaliteta, ki jo boste dosegli šele z barantanjem.

Ja, v zvezi s sliko z druge strani steklene stene v vsem imate prav, samo manjka vam to pravo doživetje morja. Zato vaši ukrepi ne morejo biti pravilni, ker nimate teh podatkov.

Sedaj bom nadaljevala točko 4, vendar naj bo pred vami, da vaše trenutno razumevanje ni pravilno ker ste še vedno s steno ločeni od »morja« - od pravega razumevanja.


Torej, zaradi narejenih lekcij pridete v takšno stanje, ko na neki drugačen način jasno vidite in izdiferencirate hudobijo pri drugemu. Zavedate se, da vam je ta hudobije pomagala. Čutite tudi hvalžnost, da ste to dobili, vendar, to še ne pomeni, da je hudobija tega drugega sedaj izginila. Hudobija ostaja hudobija. Vi greste svojo pot mirno naprej, njega pa prepustite njegovi usodi (da obračuna z bogom kaj ima za obračunati!), To več ni vaša stvar.

Po nekem času, ko ste pravzaprav že pozabili na njega, vas »bog obrne«, da vidite, kaj se je dogajalo. In vidte, kako je ta dobil svojo klofuto—ravno takšno, kot jo je zaslužil in potreboval. Ali pa boste videli, da je, zahvaljujoč vam (in temu, da ste se umaknili iz igre) tudi on uspel narediti svojo lekcijo.

Klofuto, ali pa spoznanje in lekcijo ta drugi lahko dobi ravno zato, ker smo mi stopili ven iz igre. Dokler se mi hočemo obračunati z nekom, ONEMOGOČAMO MU, DA GA DOLETI TO, KAR JE ZASLUŽIL. Dejansko ga ščitimo in od klofute in od spoznanja. Smo ujeti v klinč in ni izhoda, kot kar ne bo nikoli pravega izhoda iz teh vaših vojni, ki jih sedaj vodite proti vladi in maskam.


5. Če pa gre za našo stvar, naše delo, poslanstvo, nalogo...takrat, seveda, ostajamo v igri, samo bo to na popolnoma drugačen način, kot je bilo preden smo naredili lekcijo.

Dobili bomo prave ideje, kako stopati naprej, ki jih bodo tudi drugi sprejeli. Vse pa gre vedno samo korak za korakom – lekcija za lekcijo.

Priti do prave rešitve je hoja po LABIRINTU kjer so koraki praktično samo milimeter dolgi pa je že spet neka lekcija za narediti ... Ko jo predelamo, spet dobimo pravo smer in spet za en milimetar....

Koraki so vedno tolikšni, da se lahko pregrizemo skozi njih. In vedno so takšni in s takšno hitrostjo sledijo, kot smo jih sposobni zdržati.

Torej, onaj drugi nam je vedno potreben za naš prvi korak, da pri sebi predelamo to, kar nas moti pri njem. Naprej pa nas ne zanima več in ne drezamo v njega!


Brez da vidimo, s čem smo doprinesli da se dogaja to kar se dogaja, ni možno naprej.

Zaradi lastnih žlehtnob zaslužimo drug drugega. Zato imamo ne samo pravice, temveč tudi obveznost, da temu zabrusimo to, kar nas jezi na njem. Ne smete pa pozabiti, da tudi ta drugi ima pravice zabrusiti vam to, kar ga moti pri vas. Ker smo drug drugemu zrcalo, vidite v drugih zato, ker imate pri sebi. Vendar ne bi videli pri drugem, če to ne bi bilo v njem (obstajajo neke izjeme, vendar o tem ne bomo tukaj). Zato, če hočete ven iz problemov, imata obveznost resno jemati drug drugega in predelati PRI SEBI in to, kar vas jezi pri drugem in tudi kritiko, ki ste jo dobili (Več o tem v knjigi).

Predelati je treba svojo lastno GREŠNOST, ne pa z ubijalskimi vojnami poskušate onemu drugemu dopovedali da je v krivem in naj se vam podredi, ker vi imate prav.

Samo se s pomočjo metode razmišljanja, zajete pod skupnim imenom: Transformna osebnostna terapija (TOT) pride do skupnih in vsem odgovarjajočih rešitvi, ki bodo za vse povoljni in celotno družbo vodili v prosperitet.

Nihče nima ne človeške, ne psihološke in ne pravnoformalne pravice od nekogar pričakovati da naredi to, kar sam ni v stanju narediti. Pred leti je bila huda kampanja proti zdravnikom, ker so drugim prepovedovali kajenje, sami pa so kadili, celo pred pacienti.

Pa vzor je tudi zelo pomemben. Danes so prepovedani tudi filmi v katerih igralci kadijo, ker – kot se trdi - spodbujajo kajenje pri gledalcih.

Zato bodite uzor in poiščite svoje hudobije, zaradi katereih je stanje takšno kot je in s čem ste nezadovoljni. To resnično deluje, da se tudi drugi usmerijo v takšno smer razmišljanja.

Včeraj (19.sept) sem v e-Financah naletela na naslednji članek:

(intervju) Michael O'Sullivan, ekonomist: Globalizacija se končuje. Kam gremo?



Marsikdo ne potrebuj da mu jaz razlagam, da mora OBRAVNAVATI LASTNE NAPAKE, saj je to (kar je osnova in predpogoj za TOT) normalna kvaliteta časti vrednih ljudi. Jaz pa se koljem z vami že desetletja, ker me križate, linčate, ingonirate, ker vas hočem opozoriti na te osnovne človeške kvaliteti. Bolj ko ugotavljamo, da številne živali znajo logično razmišljati, racionalno analizirati situacije in prilagoditi svoje posege prejšnjim izkušnjam, vi ste vse to očitno v popolnosti izgubili.

V vaši vojni »proti nepravilnostem drugih« terjate javni linč. Kot je iz tega citata tudi to vidno, s tem dejansko ONEMOGOČATE, da se kar koli konstruktivno naredi.

Terjate linč drugih, ko pa v resnici sami podpirate nepravilnosti in – kot ste mi dokazali – ne kažete nobene pripravljenosti da bi sami premislili svoja dejanja, ne sprejemate niti najmanjše kritike na svoj račun in niste se pripravljeni ničesar se zavedati, tudi ko je šlo samo za terapijo in sem bila samo jaz prisotna. Pa tudi takrat ne, ko je šlo za majhne zadeve, od katerih je bilo odvisno vaše zdravje, celo življenje.