Blog

Svet iz drugačne perspektive

EUREKA! Našla sem izhod!



Seveda, tudi za »diplomski izpit« obstaja več razredov z veliko predmetov.

To, do česar sem prišla se zdi, da je prvi izpit iz prveg predmeta na prvem nivoju »za diplomo«.

Vendar, preboj je narejen.

Kot vedno, jaz sem ta, ki mora dolgo-dolgo broditi po »močvirju« da bi našla pravi izhod, in za vas varnih 2-3 koraka, ki jih lahko enostavno in hitro naredite, če se odločite slediti mi.

Preden bi razložila za kaj gre, se moram zahvaliti gospe U. in gospodu D. da so me prisilili in pripeljali do tega.

Gospe U. se zahvaljujem na potrpežljivosti z mano, da mi je naprej sledila, čeprav sem je jaz nekajkrat že odkljukala.

Gospodu D. pa tudi hvala. Ker pri moških (čigar skupna karma je »biti lažni bog«) je obratno, zato je tukaj on mene kar naprej odkljukal. Se je pa le vračal.

Torej imamo dva ključna problema.

Predstavnica nega problema je gospa U.

V želji, da se izognem nevšečnostim zaradi moje specifične terapije, nisem jemala nobenga v terapijo, če ni pokazal sposobnosti in pripravljenosti sodelovati. Tako sem se obnašala tudi do gospe U.

Lepo sva začeli (pred dvema letoma), pa se je zataknilo. Ona je vedno in vse naredila čisto po svoje in ne eno edino lekcijo ni bila pripravljena narediti tako, kot je treba in kot sem jo razložila. Matrala sem se z njo nekaj meseci pa nič. In sem je odslovila (v resnici: nagnala). Ona se je po tem še oglašala pa vedno z nekimi neumnostmi saj je spet čisto vse naredila po svoje.

V dveh letih sem mogla narediti nešteto lekcij, da sem prišla do tega, da sem lahko zagledala/zaslišala nekaj, kar prej niti slučajno ni bilo vidno niti opazno. Nekaj, kar je bilo skrito globoko v ozadju njene svojeglavosti.

Tudi sedaj je to izbleknila, praktično slučajno v enem kratkem stavku. Mogoče je tudi prej tako izvalila iz sebe, pa sem samo jaz bila nesposobna to slišati in razumeti. Ne vem!

To, kar je slučajno izvalila, se ne je »dotaknilo«. Nisem pa imela pojma za kaj gre. Kmalu sem dobila neko nejasno sliko. O tej sliki bi lahko teoretizirali tisočletja vendar vse to ne bi imelo nobenega praktičnega pomena. Zato sem se morala poglobiti v problem..

Sedaj je bilo dovolj dva dni mojega trpljenja v ozaveščanju, ko te lomijo in transformirajo. Pa še danes zjutraj mi ni bilo jasno za kaj naj bi šlo in kje je izhod. Po tem se je naenkrat obrnila slika in vse je dobilo smisel, čeprav nadaljnjega koraka v tem momentu še ne vem. Vem pa, da bo prišel, saj se je sestavljanka sestavila, kar pa pomeni, da sem na pravi poti.

Sedaj pa je vse tako silno preprosto. Tako je vedno pri ozaveščnaju.

Ko pride rešitev, se tolčeš po glavi, kako ti to prej ni bilo jasno? Kako to da prej nisi videl, ko je vse tako silno enostavno in preprosto?!

Torej, to, kar je prej bila videti kot ena totalno nejasna kljubovalna trma, se je razslojilo in odprlo v multidimenzionalni obliki in vse je dobilo smisla.

Prej mi je gospa kljubovala tudi takrat, ko sem ji kljubovanje postavila v ozaveščanje. Zato je njena situacija bila bezizhodna.

Omejena človeška glava zna razmišljati samo dvodimenzionalno.

Zato človek pozna samo dve možnosti: Ali si podrejen ali podejaš.

Oziroma: če gre za uboganje, po tem ubogaš kot ovca. Če pe nočeš biti ovca, če hočeš biti samostojen, takrat si v trmi in se upreš vsem in vsakemu nasvetu.

Torej, »ubogaj« za človekovo omejeno glavo pomeni, da moraš čisto slepo slediti vsam, kar ti nekdo pove. S tem se dejansko moraš odreči vsega svojega in živeti življenje, ki ti nekdo drugi narekuje in terja od tebe. Tvoja osebnost in tvoja volja se pa gubita. S tem so te premagali.

Če si močan, pa ti premagaš in podrediš druge svoji volji. To pa vodi v neprekinjeno vojno.

Če imaš kot hudobijo "relativni manjak boga v sebi", ne morejo te do konca zlomiti, ampak obtičiš na »nikogaršnji zemlji«. Ali se ti zmeša ali pa trma postaja tako izrazito močna, da ti nihče ne more pomagati saj se tudi najbolj primernim nasvetom že avtomatsko upiraš in tudi ko bi rad sledil enostavno ne moreš, ker to v tebi deljue refkelsno da niti ne opaziš. A zavedati se ne moreš ker tudi temu se upiraš.

Prava resnica je NEKAJ TRETJEGA. To ni aritmetična sredina na dvodimenzionalni ravni temveč je frekvenco višje in je multidimenzionalna.

V konkretnem to pomeni, moraš ubogati vendar ne smeš ubogati.

Saj to je nemogoče! - boste zakričali.

Ja nemogoče NA VAŠ NAČIN.

Vendar, kot je to slučaj v matematiki, moramo vpeljati neko konstanto—nekaj tretjega, da bi vse dobilo smisel.

Torej:

UBOGATI vendar ne kot ovca. Ubogati pomeni: prisluhniti temu kar ti govorijo po tem pa vse to postaviti v barantanje in skozi barantanje dobiti pravi pomen tega, kar ti je nekdo povedal in kaj to pomeni ZATE. Kaj imaš ti s tem, in kaj je to kar moraš spremeniti in KAKO spremeniti ali urediti.


NE UBOGATI ne pomeni odrezati tega, ki ti je nekaj povedal in tudi to odvreči kar ti je povedal ter trmsto nadaljevati po svojem. Ne ubogati pomeni: ne ubogati kot ovca in ne narediti vse tako, kot je to nekdo zamislil.

To pomeni:

ni nobenega človeka na tem svetu, ki bi bil tako neumen in ničvreden, da ti ga ne bi bilo treba poslušati, ko ti hoče nekaj povdati. In ne obstaja nobena avtoriteta ali modrec, ki bi ga smel slepo ubogati.
Sve moraš postaviti v barantanje in pustiti da ti se ponotranjijo zadeve in prikažejo kaj to, kar ti je bilo povedano, pomeni zate in kakšen ukrep terja od tebe.
Torej, uboganje in spoštovanje človeka pomeni, da prisluhneš temu, kar ti pove, staviš to v barantanje, po tem pa ubogaš svoj višji JAZ, ki ti daje pregled nad situacijo in daje ti sposobnosti in moči, da spelješ ta pravo stvar, kar si dobil z barananjem na podlagi izrečenega nasveta ali kritike.

Rešitve nikoli niso takšne kot mi s svojo človeško glavo mislimo in pričakujemo, ne takrat ko mi izrekamo mnenja niti takrat ko sprejemamo tuja mnenja.

Moja hči, ko je še bila najstnica, je kar naprej jezikala z mano in me izsiljevala z besedami, da jaz le nisem dobra mamica ker se kregam z njo in ji ne dovolim npr. zapravljati denarja in pohajkovati.

Torej, za njeno neumno človeško glavo je »dobra mamica« ta, ki ji bo dovolila vse.

Jaz pa sem ji znala zabrusiti nazaj, da naj bo srečna da se kregam z njo. To pomeni, da še nisem naredila svojo lekcijo. Ker ko bom naredila to lekcijo, po tem se ne bom nič več kregala temveč bom znala – z neko božjo močjo-tako onemogočiti njeno pohajkovanje in zapravljanje, da se ona niti spomnila ne bo več, da jezika z mano ali da prekorači omejtive.

Tako je tudi pri kritikah. Kritko ubogati vendar samo kot izhodišče za barantanje.

Bila je enkrat ena M. Njo je mož kar naprej zaje..., da ni dobra gospodinja – čeprav je pri njej bilo tako čisto – kot so rekli - kot v apoteki. Mož je kritiziral tudi njeno kuharijo. Bil je celo spreman ustati od mize in demonstrativno iti jesti v gostilno, čeprav je M za vsaki obrok pipravila 5 dobrih in ukusnih hodov.

Prva njena lekcija je bila, da spozna, kje je kritika, da »ni dobra gospodinja«, res.

Namreč, če ti ni ravno iz polnga srca da gospodinjiš, čeprav zvesto opravljaš svoje delo ker veš, da ti je obveznosi, ti v resnici »nisi dobra gospodinja«.

Že od moje mladosti praktično nobena ženska »ni dobro gospodinja« saj nam ni glavni cilj gospodinjiti ker imamo poklice in tudi druge interese.

Ko je M to dojela najprej z glavo, je mogla zbarantati, da ji pride do živega in tudi da dobi moči in sposobnosti NE čistiti cele dneve in NE kuhati 5 hodov za vsaki obrok.

V naslednji fazi je bila naloga da se nauči mirno gledati na kup nepolikanega perila ali na nered v hiši. Seveda, morala se je zavedati, da bi to bilo potrebno polikati in pospraviti vendar je morala doseči, da to ne naredi iz obveznosti, če se ji to ni dalo delati.

To lahko dosežemo samo z barantanjem razkola v sebi (da ve, da mora vendar se ji ne da), Ves čas ostane v svojem stanju, da se ji ne da. Naenkrat pa bo začutila, da bi ji res pasalo npr., zaliti nekaj rož... To pa naj naredi, pa nič drugega!

Naslednje bo začutila mogoče ob 4 uri zjutraj, da bi ji pasalo polikati nekaj perila....

Torej, postopoma ji bodo prihajale zadeve kar ji bo odgovarjalo narediti in kdaj. In tako bo uresničila eno novo realnost kjer vse harmonično funkcionira v zadovoljstvo vseh.

Torej, zaznati je treba, da vam ni do ničesa vendar zavedati se je treba svojih siceršnjih potreb in tudi obveznosti, ki jih je treba opraviti.

Samo barantanje vas lahko preprogramira tako da boste z veseljem naredili to kar je primerno in potrebno..

Če sami hočemo kompenzirati vaš odpor do gospodinjenja, takrat boste delali marsikaj nepotrbnega. Zato se bo vaš odpor še bolj povečal. Da bi ga zatlačili boste še več delali ... do v neskončnost, oz. dokler se ne sesujete.

In tako je bilo tudi pri gospe M. Rezulat narejene lekcije je bil, da se je ona, spotoma doma že domislila kaj bo skuhala, to je z veseljem, brez napora in hitro naredila, na zadovoljstvo vseh. Mož jo nikoli več ni kritiziral, čeprav tudi hiša ni več bila tako do v nulo pospravljena kot prej.

Torej, kritika da ni dobra gospodnjia ni imela za rezultat da bi ona, kot bi to s svojo glavo mislili, napustila svojo službo in bi danonočno samo pospravljala in kuhala in s tem zatlačila sebe in vsoje ambicije temveč da je to, kar ji je bilo za narediti prišlo spontano—brez napora. Za gospodinjstvo je delala veliko manj, kot je prej, s svojo omejeno človeško glavo mislila, da bi morala narediti da bi bila »dobra« a z njenim delom, ker je bilo narejeno z božjo energijo v sebi, je vse naredila srečnim in zadovoljnim.

Torej, uboganje mene ki vas hočem naučiti ozaveščanja ne bo imelo za rezultat, da vas naredi za hlapce in programirane robote. To ste sedaj.

Moje delo z vami ima za cilj OSVOBODITI vas programiranosti in narediti vas sposobnim vpoštevati vse vendar ne kot ovca. Delali pa boste po svojem vendar ne kot trmasti buntovnik in iz svoje omejene človeške glave temveč na podlagi vaših pametnejših osebnosti in »cenralnga računalnika«.

In to velja za vsa področja našega življenja—tudi za sedanjo to korona krizo in vse mahinacije okoli tega.

In pri tem bodo tudi drugi zadovoljni, saj bodo čutili da ste res vpoštvali njihovo kritiko in predlog čeprav niste narediti točno to in tako kot so rekli, na podlagi predpostav njihove omejene človeške glave. Saj tudi to bodo prepoznali da to kar ste naredili je v resnici točno to kar so vam oni sami hoteli povedati, oz je točno to, kar so želeli od vas.

Gospod D. pa izraža drugo obliko odpora. On je manipulator, ki iz mene hoče izvleči podatke in s tem razpolagati, brez da se nauči najbolj osnovnega. Bolj natančno povedato, ni se naučil kje je treba začeti. Za to sposobnost pa je potebno vajeništo. On pa je mislil, da je takoj mojster. Ob tem pa niti to ne ve, da so naloge, ki so bile še pred kratkem aktuelne, sedaj ne veljajo več—ne za sedanje stanje in ta kontekst v katerem se sedaj nahajamo. In, kot v matematiki, če nalogo ne posaviš pravilno, ne moreš dobiti prave rešitve. Danes pa je najbolj aktuelni NULTI NIVO. (preberite tudi to) To je konkretno stanje -tisto, kar nam je tik pred nosem. Ravno zato ga je najtežje zaznati.

D. se je oglasil pred nekaj dnevi v zvezi z nekim mojim tekstom. Seveda, ni izkal pomoči. Verjetno je računal na mojo staro »hudobijo«, na podlagi katere me je izkoriščal in manipuliral: Ni hotel v mojo terapijo! Mi je postavil »samo« vprašanje in po tem šel na to diskutiral. Jaz sem na pisanje zapravila ure in ure. Seveda, ni plačal, saj »ni prišel v terapijo«.

Ko mi je postalo tega preveč, sem ga odkljukala...

Sedaj me je konktaktiral, da bi dopolnil moj tekst na blogu o koristi od korona ukrepov. Napisal mi je, da mu odgovarjajo te zapore zaradi epidemije, ker—lahko dela od doma. Odgovarja mu tudi, da mu ni treba obiskati svoje in ženine starše, ni mu treba pohajati se okrog itn...

Na to je napisal, da bo ozaveščal.

Resnici za ljubo, hotela sem ga samo odkljukati. V enem hipu sem pa zagledala ključni problem, ki ga prej ni bilo za opaziti. Ker pa ni prosil moje pomoči, sem mu ponudila igro, ki jo je spejel. Naloga je bila, da mi napiše kje bi on začel to ozaveščanje.

Njegov odgovor niti slučajno ni bil pravilen. Tudi novi poskus ni bil uspešen. Tudi po namigu ni »uganil«. On bi v ozaveščanje kar naprej postavljal neko totalno nemnost ki pomembno zveni vendar nima nobene veze z njegovim konkretnim stanjam – temu, kar je napisal spontano in pristno, »iz polnega srca«.

Uvodna »hudobija« je dejansko njegova »slepota« ko ni v stanju zaznati to, kar je sam napisal takoj na začtku. In ni v stanju zaznati pomen tega, kar je naisal.

Naslednja in ključna »hudobija« pa je KONTRADIKCIJA v temu kar je napisal. Namreč, nulto stanje je, da bi rad delal od doma – pa ni mogel. Nulto stanje je, da ne bi obiskal straše - vendar, iz tega kaj in kako je napisal pa izhaja, da jih je moral. Nulto stanje je, da ne bi pohajkoval vendar, iz napisanega je videti da pa zaradi nečesar mora.

Iz tega je naša ključna »hudobija« ta KONFLIKT ki ga doživlja. Na eni strani je njegovo srce (kaj bi on želel) na drugi pa obveznosti zaradi česarkoli, ki ga prisiljujejo da nekaj dela, do česar mu ni.

Iz tega sledi najbolj logično vprašanje: KAJ JE SEDAJ V TEM KONFLIKTU HUDOBIJA?

Ali je hudobija da ne bi to in ono? Ali pa je hudobija to, da se prisiljava narediti nekaj kar on ne bi?

Sploh ni enostavno kar tako obsoditi neko zadevo za hudobijo drugo pa za primerno in pravo!!! Samo omejena človeška glava si drzne domišljati, da ona že ve kaj je prav in kaj ni.

Bi rekli, da v službo le mora iti. Vendar če bi postavili ta konflikt v ozaveščanje, lahko da bi ne samo dobil spoznanje, da lahko dela od doma, temveč bi lahko dobil tudi sposobnost, energijo, primerno formulacijo in primerni predlog za njegovega delodajalaca, da bi ta sprejel da dela od doma. Saj je računalničar ali informatik (oprosti D, ne ločujem te zadeve). In to, kar pride kot spoznanje skozi barantanje je vedno takšno, da je primerno za vse in ni problem to speljati.

Če pa bi rešitev za njega bila, da mora hoditi v službo, to ne bi prišlo kot zapoved temveč kot transformacija njega, in bi na enkrat ugotovil da rad hodi v službo In mu ne bi bilo jasno kako to, da mu se prej ni dalo.


Ker ni hotel ozaveščati, priklical je epidemijo in priklical tudi omejevalne ukrepe, ker to ima za izgovor, da lahko dela od doma. Po tem pa bo jamral, ker bo omejevan tudi pri drugih zadevah, kjer bi želel svobodo. Torej, takšni »hudičevski« način priti do nekega priboljška vedno se drago plača.

Obisk staršev?

Ja seveda je primerno obiskati starše. Vendar ne po nekem načrtu in na silo. Pa tudi takrat ne, ko se oni spomnejo pripraviti govejo juhico za nedeljsko kosilo. Takšni prisilni obiski ne gradijo ljubezen temveč sovraštvo drug do drugega.

Sedaj je vezan z debelimi vrvmi, ki ga silijo v to obveznost.

Človek sam ni v stanju sebe preprogramirati. Če nasilno ne gre, najprej bo sam imel občutka krivde a njegovi starši bi pa silno trpeli.

Če pa ozavešča, se osvobodi.

Lahko da tudi njegovi starši potebujejo osvobajanje. Lahko da se tudi oni prisiljujejo v te rituale, ker so prepričani, da so temu obvezni. In to jim nihče ne more odstraniti samo z dopovedovanjem da jim to ni treba početi. To ne gre tako!

Torej, pri ozaveščanju bodo vsi osvobojeni. Ravno zato bodo znali začutiti pristno željo obiskati starše. In takšna srečanja bodo za obojestransko zadovoljstvo. Starši ne bodo prizadti saj bodo čutili to bogovsko urejenost. Ker s pomočjo ozaveščanja omogočamo eno sonaravnost, ko se vse zadeve postavijo na primerno mesto v zadovoljsvto vseh. DOKAZANO!

Predpostavljam, da ga žena sili v pohajkovanje, on pa ji hoče udovoljiti. Mogoče se tudi njegova žena čuti prisiljena delati nekaj kar ne bi. Marsikdaj si zmišljujemo aktivnosti, ker mislimo, da nam bo to kompenziralo neki naš manjko.

Če bi D. ozaveščal ta konflikt, lahko bi bile možne številne rešitve. Enkrat bi npr. on dobil pravo voljo za izlet, drugič bi mu žena ugotovila da ji res ni za iti, ali bi jim na enkrat skupaj padlo na pamet da bi počeli nekaj čisto X, kar bi jim izpolnilo življenje v tem momentu.

VEDNO pride takšna rešitev, ki pa vsem vpletenim odgovarja.

In tako je z vsemi drugimi problemi.

Torej, naloga za D. je preprosta, konkretna in čisto življenksa.

On pa bi »mlatil prazno slamo« z nekimi nemogočimi ozaveščanji, po tem pa trdil kako je to »moje« nemogoče težko.

In smo tukaj verjetno spet na trmarjenju. Zaradi dvodimenzionalnega razmišljanja verjetno tudi D. misli (oziroma ena osebnost iz njegove podzavesti), da bo rezultat narejene lekcije ta, da bi moral narediti to kar mu dejansko ne odgovarja. Zato se upira ozaveščanju a prodal je dušo hudiču. Ta igra s hudičem gre tako, da mu hudič ponudi: »Poglej D. Jaz ti lahko uresničim tvoje želje, kar na naekrat, brez, da bi ti bilo treba delati kakršne koli lekcije. Evo ti metoda: sproži epidemijo/ naredi vse, da se ona obdrži. Takrat boš imel dober izgovor, da ostaneš doma«.

In tako, D želi epidemijo, ker takrat ima izgovor, da ostane doma, Tudi marsikom drugom to tako odgovarja. Veliko jih hoče vse to, in služijo vodji, ki jim daje iluzijo pomembnosti, treti bi spet nekaj svojega, ki jim hudič uresniči na ta način....

In, kot vas je temu učila tudi popularna miselnost, ki vam je dala metode kako uresničti svoje želje ... se bodo želje vseh vas stopile se v eno in --- povzročile uničujočo lavino, ki se odtrga kontroli in pokoplje vse.

No ja, niso vas opozorili da se zagotovo ne bodo uresničile želja vaše racionalne osebnosti. Nevro-strokovnjaki dobro vedo, da je podzavest vedno močnejša od zavesti. In zato se v resnici ne zadovolj to kar vi z glavo želite temveč se zadovolj želja tistih osebnosti, ki ste jih potlačili, ali odrezali od zavesti. Več ko ste potlačili več prijemališča ima nevromarketing da manipulira z vami.

Po tem pa strokovnjaki za marketing manipulirajo drug drugega. Področje zdravtva pa menipulira z vsemi njimi. Na koncu pa bodo vsi, s skupnimi močmi odrezali vejo na kateri sedijo.

Kontaktni podatki 

dr.sci.univ.  Kornelija Pope Toth dr. med.

Grajska 41

4260 Bled

tel: 040 36 09 36

e-mail: kornelija.pt@gmail.com

Skype: Neli.Toth

 

Za dodatne informacije sem vam na voljo vsak delovnik med 7 in 9 uro.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now