Blog

Svet iz drugačne perspektive

DOLOMITI - 1. dan


PRVI DEL


Načrt za Dolomite je bil pripravljen že po zimi, ko mi še niti na kraj pameti ni bilo, da bi si omislila avtodom. Mislila sem narediti to pot z osebnim avtom s tem da bi prespala v hostlih. V sili lahko prespim tudi v avtu, saj sem majhna in se lahko stisnem na strašnji sedež.

Sedaj pa je bil tukaj avtodom…

Tudi sicer mi je bilo v načrtu, da bom, med vročim poletjem, potovala po Severu ali po hribih, septembra se pa obrnila južneje.


Spomnili so me, da so v Italiji glavne počitnice avgusta. To je pomenilo, da moram čim prej odriniti. Pa tudi sicer, od 29 - og julija sem imela načrtovane obveznosti: biti babica moji vnučki.


Po vrnitvi iz Prekmurja, moj AD je dobil kamero in navigacijo z radiom.

Ročna zavora še ni bila popravljena vendar – če jo bolj zategnem, bo še držala.

Tudi problem z elektriko še ni bil urejen, sem pa, na podlagi opozorila, opazovala in sem ugotovila, da če zvečer izklopim hladilnik, mi ne bo po noči zmanjkalo elektrike. Če bi pa pozabila izklopiti, sem vedala kako vklopiti pumpo za vodo, ko bo baterija spet polna.



Tako je padla je odločitev, da grem v Dolomite.

Še vedno pa nisem vedela, kdaj bo nastopil moj prvi dan poti v Dolomite.

Obsedala me je logistika, s katero tudi sicer imam probleme. V prvi vrsti o tem, kaj vse je potrebno za prehod meje ter kako vse to urediti in izpeljati? In še milijon drugih zadev.

Čutila sem, kot da bi se morala raztegniti na tisoče strani, ter loviti zadeve in iz njih sestavljati sliko. Jaz pa se nisem mogla tako zelo raztegniti. Ko sem zagrabila (dojela, razumela) eno zadevo, zdrsnila mi je iz rok neka druga, ki sem jo že imela.

Tudi, če bi znala na pamet in po alienah kaj vse je potrebno narditi, še vedno to ne bi bilo zavedanje. Braz pravega zavedanja se pa nič ne da pravilno narediti. Če pa nisi zadeve naredil z zavedanjem, v tebi vse bolj prevladuje strah. Strah je „signalna lučka“, ki te opozarja, da zadeve nisi naredil pravilno- Zato si v nevarnosti da stradaš.



Nemogoče je opisati stanje tumastosti, ko enostavno ne veš, ne glede na to kako se trudiš.

Ja, nekim to gre na področju „vožnja avtodoma“ in „kako čez mejo v času korone“. Ne gre jim pa marsikaj na drugih področjih. Zavedati se takšne svoje tumastosti, pa je zelo težko. Zato večina ljudi enostavno odkloni vse ostalo, kar mu ni znano, sebe pa prepriča, da ga niti ne zanima, da to njemu ni potrebno ali pa ostane v svoji zoni komoditete in ostaja ovca v čredi. Največkrat pa, namesto priznanja sebi o svoji nesposobnosti, okličejo za norca tega, ki predlaga nekaj, kar je bistveno drugače od dosedaj znanega.



Tako sem že dojela, da se moram iti testirati. Vendar niti to mi ni moglo priti do živega, kako to sploh gre in kdo to sploh opravlja.

Korak za korakom se mi je zlagala slika. Tako mi je na enkrat kliknilo, da pa seveda, moram vprašati v zdravstvenem domu.

Pogledam na splteni strani.

Je obvestilo o masovnem testiranju vendar datumi so pretekli. Zato pokličem.

Povedo, da lahko pridem, kadar hočem. Ja, če ne potrebujem potrdila, se ne plača. Test je zastonj, plača se potridilo.

O.K. Sedaj sem razumela. Res, da še ne vem kako bom sa z-Vema dobila potrdilo vendar to bom po tem še ugotovila.

Tisti dan, ko sem se odločila testirati, sem pa zagledala nove termine masovnega testiranja. Vendar meni so povedali, da lahko pridem in če ne potrebujem potrdila, je testiranje zastonj.

Tako se jaz odpravim. Na to mi v ZD povedao, da se plača. Vendar jaz ne potrebujem potrdila! Ja, če hočem na ta način, dobim potrdilo, hočem ali nočem in zato moram tudi plačati.


Tako dojamem, da je vse to biznis.

Če bom prišla ko je mastono tstiranje in čakala v vrsti še in še in – tvegala da se nalezem – po tem je zastonj.

Če pa hočem izven tega termina, pa se plača.

Tudi to bi bilo v redu vendar ni bilo tako napisano. Pošteno bi bilo, da se napiše, da so dani datumi masovnega testiranja. In da se tega-in-tega dne v tednu „izobesi“ program masovnega testiranja za naslednji teden. In takrat je zastonj.

Če pa hočeš biti izjema, po tem pa plačaš.

Torej, ni bil problem da se plačuje. Problem je bila manipulacija s podatki.



No ja! Ljudje mislijo (tudi jaz sem prej tako), da če si imel denarja za AD, po tem ga zagotovo imaš tudi za takšne ekstra stroške.

Pa le ni tako!

Resnica ni niti malo logična in racionalna.

Ker, ko sem tako veliko zapravila za AD, moram varčavati na vseh ostalih stroških.

Pa še stalo mi je do principov.

Ampak, če ne izkoristim ta lep in sončen dan, in predstoječe 3 dni, po tem, kot so napovedali vremenoslovci, bo v Dolomitih nastopilo slabo vreme.


Pa sem le plačala….


Pri samemu testiranju pa mi je nekaj bilo silno čudno. Namreč, pri jemanju brisa iz nosu, palčko zarineš navzgor v nos. Tukaj pa je sestra palčko spustila navzdol in je dotaknila neko zelo-zelo občutljivo mesto in zato je bilo to jemanje brisa silno neprijetno. Nisem še nikoli doživela nekaj, kar bi bilo tako silno neprijetno. Na hitro sem pogledala v anatomski atlas pa nisem našla kakšen receptor je mogel biti tam, da je vrtanje na tem mestu sprožilo takšno reakcijo.

Vem pa, da učenci, katerim je bilo naročeno da se sami testirajo, s palčko zagotov niso šli v to smer in zagotovo ne bi si jemali brisa (ne bi si nekaj sekund vrtali) na mestu, kjer bi to povzročilo tako silno neprijetnost kot je bilo to, kar sem doživela.

Kaj je pravilno in kaj ne, pa ne vem. Vem pa, da gre za manipulaijo. Vem, če je tako potrebno, kot je sestra nareduila meni, po tem tisto o samotestiranju otrok je bil neumni teater. Če pa je bilo dovolj to, kot so si otroci testirali sami sebe, po tem je ta sestra, s svojim načinom, zagotovo maščevalsko kaznovala vse, ki se niso cepili.


Ko sem pa enkrat dobila papirje v roke, sem oddahnila, vse ostalo pozabila in takoj odrinila na pot. Imela sem pred sabo sem moje hribe.

36 views0 comments

Recent Posts

See All