Blog

Svet iz drugačne perspektive

11 koristi od korona ukrepov


Ti neumni korona ukrepi so le prinsli koristi, tam, kjer nismo niti pomislili.

1. Ne hodi v službo če imaš vročino. Dokler je bil socializem, ljudje so za drobnarije izsiljvali bolniško. Iz bolniške pa je bilo težko kogarkoli spraviti nazaj v službo.

Takoj ko je začela privatna doba, se je vse obrnilo. Takrat več nisem mogla spraviti na bolniško tudi takšne ki bi morali na bolniško.

V pohlepnem kapitalizmu, ki je sledil pa, kakor slišim in berem, z vampirksim pohlepom se do maksimuma izkoriščajo delavci. Tudi če si bolan, moraš delati.

Sedaj, s temi ukrepi (upam da bodo potrajali :)), delavci so dobili svojih osnovnih pravic: da tisti, ki je bolan, mora ostati doma. Upam, da se tudi to ne bo zlorabilo, kot kar smo nagnjeni zlorabiti vse.

2. Saj to vidimo v zgodovini. Nimamo nekaj! Trpimo! Borimo se! In z velikimi žrtvami dobimo pravice, ki smo jih izkali.

Označimo to stanje za »nulti položaj« miru, harmonije in pravičnost.

Vendar takšno stanje na traja dolgo. Ker, milimter za milimetrom, zaradi svojega takšnega in drugačnega pohlepa, ali pa enostavno zaradi čiste hudobije, ker pač lahko, začenjamo zlorabiti te, dane nam pravice. Nič nas ne ustavi in živimo v iluziji da nas nikoli, nihče in nič ne more ustaviti v našem izsiljevanju. Pa nas le ustavijo.

V enem momentu vseka.

Neke bo to spametovalo. Ti bodi iz sebe izljučili smeti, a z novimi spoznanji, zase ustvarili prave temelje, na katerega bodo gradili srečno in zadovoljno življenje.

Številni pa, ki trmsto vztrajajo pri svojem roparsko-izkoriščevalskemu pohlepu, pa bodo izgubili POPOLNOMA vse – celo razum in tudi življenje In bo ostal svet, saj malo čistejši kot je bil prej.

3. Mogoče bomo dojeli, da diktaruta ni vedno samo negativna.

Niste hoteli videti, da je najhuša diktaruta tista od »ameriških milijardrjev« in od popularne miselnosti. Diktirala je, kako naj ubijemo vse v sebi, celo razum in »kmečko logiko«. Zato smo postali izgubljeni in ustvarili smo anarhijo, ki smo jo poimenovali za svobodo. Tiste pa, ki so nas vodili v pravo smer, ko pa jo sami nismo imeli, za diktaorje, kot je to npr. slučaj z Marijo Terezijo in hruškam, z imenom »tepke«.

To zgodbo sem slišala nedolgo nazaj, ko sem se razburjala nad smetmi, ki jih delajo odpadle hruške na našem parkirišču. Jezila sem se tudi nad neumnimi voditelji, ki še naprej sadijo te hruške vsepovsod po Bledu.

Povedali so mi, da so te hruške zgodovina in da jih zato sadijo, a v čast Marije Terezije, ki je podarila sadike, kot pomoč ljudstvu, da ne bi stradavali od lakote. Namreč, te hurškice se dajo uporabiti na vse mogoč načine – tudi za izdelavo kruha.

Ta zgodba nam daje za misliti: Osnovno vprašanj je, zakaj je ta narod sploh potreboval umirati od lakot? Kako to, da se niso že sami spomnili, da bi tako delali in organizirali delo, da jim ne bi bilo treba stradati? Zakaj so potrebovali eno cesarico, da jih preskrbi s sadikami enega tako preprostega, dejansko naravnega in divjega sadja, ki ga je narava podarila ljudem?

Odgovor dobimo, če opazujemo to, kar se dogaja pred našimi očmi:

V Jugi je Slovenija imela privilegiran položaj. Vendar ona ni hotela dajati za skupne potrebe države, niti dajati »provizijo/dividendo« tistim, ki so ji omogočili, da se izgradi, niti za solidarnost (za Kosovo), pa tudi tega jim ni bilo dovolj kar so imeli.

Zato ste hoteli po svoje. Svobodo pa niste uporabili za to, da bi s skupnimi močmi stopili naprej in korak za korakom dosegli nivo Švice. Eni so se hoteli obogatiti čez noč tako, da so, npr. pokupili odpadno sadje in zelenjavo, ali druge škrat izdelke, kar Zahod ni hotel in so prodajali doma po ceni, ki je bila višja od prvorazredne robe v Nemčiji. Tisti pa, ki so tako silno hoteli svobodo, a bili so »bolj bliz skledi«, pa so jo pokradli, ter razdrli in uničili čisto vse. Sedaj smo, kot piše Godina, močno obubožena kolonija na evropski prefiriji in smo odvisni od dobe volje drugih. Ker, če zaprejo mejo, bomo spet potrebovali eno Marijo Terezijo, da nam ponovno podari sadike tepk, da ne bi umrli od lakote.

Ko pa nimamo nič, pa spet tarnamo in terjamo, naj drugi pomagajo. Vendar ne s tem, da nas »naučiijo loviti ribe«, temveč da nam vsaki dan »postrežjo z ribami«. To je novodobna zgodba o čričku in mravlji.

Tiste pa, ki jim prekipi in nam nočejo več streči z ribami in nas silijo, da se naučimo ribe loviti, pa bentimo in etiketiramo za diktatorje, kot se je to zgodilo Mariji Tereziji in tudi Titu.

Zgodba o Mariji Tereziji parvi, da so te hruške zaradi tega dobile ime »tepke«, ker je cesarica dala pretepsti vsakogar, ki jih ni hotel posaditi in jih ni imel v dvorišču.

Tito pa je imel vizijo, ko so vsi drugi živeli v razsulu in kaosu. In je dokazal, da je pravilno naredil. Tisti pa, ki so z manipulacijam dobili svojo svobodo pa so tudi dokazali koliko so vredni, saj so uničili vse kar smo dosegli pod »diktaturo«.

Zgodba o čričku in mravlji se danes dogaja v spremenjeni obliki. Namreč, verjeli ste v nemogoče obljube: da ste vsi lahko milijonarji, brez, da bi vam bilo treba delati in da lahko imate zdravje, brez, da bi spremenili vaše uničujoče navade in razvade in da lahko dosegnete dohovno in osebnostno ras, kar tako, na klik in hokuspokus, in se lahko znebite svojih hudobij (in posledic njihovega ravnanja) z vizualizacijo čakri. Oz, kot piše v zgoraj omenjenem članku v Financah (o čričku in mravlji): da je dovolj nekaj močno hoteti, pa se bo uresničilo.

Jezimo se in razburjamo, obdolžujemo vse in vsa, tudi boga, da je nepravičen vendar nihče noče videti, da je vse to posledica njegovega lastnega ravnanja.

4. Prenehaj z nezdravim življenjem!

V življenju ste izgubili vse vsebine. Edino kar obvladate so žuranje, na katerih – kot slišim in vidim na filmih, prevladujejo droge in sex.

In niti slišati niste hoteli, da s tem uničujete svoje življenje—UNIČUJETE NARAVO. Saj naše telo je (moralo bi biti) del narave.

V mojem otroštvu in mladosti so ljudje začenjali svoj »šiht« večinoma ob 6 uri zjutraj. Marsikdo pa je moral začeti delati že ob 4 ali 5. uri. Delo je bilo večinoma troizmensko.

Ljudje so se vse bolj bunili proti tem.

Razlagali so s fizilogijo kako je to nezdravo in uničujoče. In to je bilo res.

Spominjam se, ko so nam v šoli razlagali, da bi bilo treba uvesti angleški sistem, kjer začno delati ob 9,00. Tako bi se vpošteval fiziološki ritem in tudi potreba človeka. Človek se lahko naspi, pa mu še ostane časa skuhati pošteni zajtrik, ga v miru pojesti, potem pripraviti otroke za v šolo, in priti spočit in miren na delo.

Najprej so umaknili nočne izmene za žene, potem za vse kjer je to bilo mogoče. Postopoma so ukinilii tudi dvoizmensko delo. Sedaj pa že precej let službe začno ob osmih, celo pozneje.

Vendar, namesto da uživamo v dani nam možnosti za sonaravno in zdravo življenje in namesto da okrepčitmo telo in duha v zdravem spancu, gledamo TV programe do kasno v noč. Sedaj pa nam tudi to ne zadošča več. Hočete žurke do neskončne izčrpanosti, na sploh na dopustih. Po tem pa še bolj utrujeni in izčrpani prihajate v službe, ki od vas terjajo vse več mentalnih aktivnosti. Zjutri ustajate v zadnji hip. Namečete v sebe nekaj umetne hrane, kričite na otroke, ki ne sledijo vašemu tempu in živčni in utrujeni prihajate v službo. Po tem pa jamrate, da ste izčrpani, da ne dohajate – zvečer pa se »spočijte« na novih žurkah.

Kaj mislite, zakaj so najprej za ženske ukinili nočno delo? Zaradi materinstva! Žena je veliko bolj občutljiva na nočne obremenitve, a dokazano je da je menda 7-8x bolj občutljiva na cigarete in alkohol. To pa pomeni, da ena tako uničena žena, ne bo dala prave potomke. In ti njeni potomci, ki so se rodili manj vredni, na to pa še bolj ponočujejo in razdirajo kot njihova mati, bodo dali še hujše otroke. Kvaliteta naslednjih generacij se eksponencionalno slabša. Zato se šolski progam vse bolj krči, pa še to kar je ostalo, otroci ne morejo vač obvladati na prepsoti način temveč jih je treba posebno animirati, da bi karkoli zapomnili. Že govorijo o tem da bi pouk moral začeti šele ob 10 uri, ker otroci so pred tem zaspani in se nič ne naučijo, testi pa dokazujejo da se inteligenca iz leta v leto zmanjšuje.

5. AIDS je bilo opozorilo, da to in na ta način le ni v redu, vendar človek spet ni naučil lekcije. Ni hotel uvideti, da je njegovo početje umikanje od sonaravnosti in postaja vse bolj usmerjeno proti naravi. Takšno življenje ne more ostati brez slabih posledic.

Žurke niso zabava, temveč razvrat in uničevanje. Na njih ni najbolj pomemben virus, ki ga širijo. Bolj pomemben je takšen stil življenja z drogam raznih vrst in pijančevanjem, ki vodi v razkroj celotnega sistema človeka.

Na lep način niste spejeli spemembo svojega obnašanja. Niti ste sprejeli nebolečo transformacijo v sonaravnost s pomočjo Transformne osebnostne terapije (TOT).

Ni potrebno izmišljati niti plačvati nobene terapije z gongi in podobnim, da bi vas vrnilo v harmonijo. Bolj logično bi bilo znebiti se navad, ki v vas razbijajo harmonijo.

Zato so strah od epidemije in ukrepi proti takšnim zabavam pravi ukrepi, da človeka vrnejo v neke bolj normalne tirnice, kot je bilo življenje, ki ga je vodil.

6. Tudi potovanja niso bila to, kar bi morala biti. To ni bil več užitek v naravi ali v nekogaršnji kulturi temveč gonja, kdo bo v krajšem času prepotoval več držav. Ni pomembno ali je sploh kaj tam videl. Pomembno je nekaj selfijev za socialne medije in hvaliti se z rekordom.

7. Niti dopusti niso več služili za telesno-duhovno sproščanje in »polnjenje baterij«. Nameč, na dopustu greš ven iz svojega navajenega okolja in "splezaš" višje od koder imaš razgled. Ali pa kot počivališče na avtocesti življenja, kjer razgrneš avtokarto in analiziraš prehojeno pot, trenutno stanje in preučiš naslednjo etapo, ki ti sledi. Tako so dopusti idelani za kontemplacije ter rekapitulacije.

Po dopustu se pa vračaš na cesto. Nisi čisto zapomnil potovalni načtr in avtokarto vendar prepoznaš znake v konketnem življenju in na podlagi teh se orijentiraš in veš kaj sledi.

Namesto tega, z neprekinjenim žurkami in lenarjenjem človek ta najbolj pomembni del dopusta izklopi. V službo se pa vrača bolj utrujen, kot je bil, preden je šel na dopust. Saj se tako izražamo tudi v življenju: da gremo v službo, da bi se odpočili od vikenda ali dopusta. In to je, na žalost res.

8. Če pa potrebujemo fizično aktivnost za »zdravo telo« pa bi bilo bolj sonaravno in s tem tudi bolj zdravo, da kidamo sneg ali štihamo v vrtu – sami, na svežem zraku, namesto da se izsiljujemo na fitnesih, od katerih ni prave koristi, razen za ego in novo modo, ki nori za nenaravnimi oblikami.

9. Leženje na nagnetenih plažah? Kakšnega smisla imajo, v gostih vrstah poredani ležalniki na katerih se ljudje izležavajo cele dneve? Pražiti se na soncu zaradi »barve«? ko pa je ta barva samo OBRAMBA TELSA OD HUDEGA NAPADA SONCA katerem se na enkrat izpostavljamo, namesto da bi se, od zgodnjega otrošva in od prvih sočnih žarkov tekom leta, spontano izpostavljali soncu tekom »štihanja vrta«

10. Karantena razbija iluzije o nas samih in naši duvoni zmogljivosti, ljubečnosti in »pozitivnosti«. Zaklenjenost doma, med štiri zidove, z kričečimi otroki bi trebalo prisiliti ljudi da malo premislijo o smislu svojega življenja in vidijo sebe v pravi luči. Petar Petrofić Njegoš, čvnogorski vladar in pisatelj je napisal: »U dobru je lako dobar biti! Na muci se poznaju junaci«. Torej, težke situacije so preizkušnja, na katerih spoznamo svoje resnično bitje. Rešitev za človeka ni pustiti svobodo da bi z razvratnim in uničevalskim življenjem polnili svojo notranjo praznost, temveč da prepozna, da je, brez teh uničujočih vsebin, NIČ in izgubljen. In ne more več tlačiti svojo lažno ljubeznivost in prisljeno potrpežljivost do otrok in v medsebojnih odnosih. Morali bi spoznati, da vaše duhovne metode, ki ste jim sledili, niso vas nič spremenile in z njimi niste nič dosegli.

11. Energetsko polje človeka, ki ga že po bontonu ne bi smeli prekoračiti. Ta pa ima polmer res okoli 1-1,5 metra.

Mi ne potrebujemo, da se gnetemo po javnih prevoznih sredstvih kot Japonci. Gnetemo se pa v barih, pri koncertih na odprtem in podobnih »zabavah«,ki jih imenumemo »socialni kontakti«. Vendar to ni to. Kot v parodijah, ki pa oslikavajo realno stanje: čepimo drug zraven drugega vendar se pogovarjamo preko interneta. Zakaj imeti »druženja« ki pa dejansko ne služijo namenu, razen za uničujočo masovno histerijo?

Saj se Iz ponudbe vedno umika to, kar je zgubilo svoj pravi pomen in za kar ni povpraševanja.

Verjento je še veliko tega, kar bi lahko našteli kot vsebinska korist od korona ukrepov, kaj res služi v dobro človeka.

Če bi bili pripravljeni s svojo voljo slediti pravilom razuma in razsodnosti, bi nove in prave kvalitete dosegli s postopno transformacijo. Vendar niste hoteli slišati za tako nekaj, kar je dejansko ugrajeno v človeka. In niste hoteli slišati niti v obliki Transformne osebnostne terapije.

In če nočeš milom, po tem te s silo lomijo. Če nočete narediti lekcije, zaradi česar vas je vse to doletelo, bo še hujše.

Tudi sedaj te ukepe ne bi smeli jemati kot omejujoče temveč kot varno ograjo, ki nas dejansko ščiti od prepada – ta prepad so sedaj imenovali za korona-epidemijo. Te, v materialni obliki dejansko ni. Vendar to ni pomembno. Pomembno je, da vas ščitijo od vas samih in od prepada, v katerega drvite zaradi svojih neumnosti in iluzij o neskončni svobodi kjer je čisto vsaka neumnost dovoljena in kjer pozabljate, da smo samo ena celica v ogromnem organizmu narave in nič več. Namesto tega, da srečno in zadovljno živimo v harmoniji, mi hočemo oblast nad nečim, kar nismo mi ustvarili in nihče nam ni dal pravice, da terjamo, da nam se drugi podredijo.

162 views

Kontaktni podatki 

dr.sci.univ.  Kornelija Pope Toth dr. med.

Grajska 41

4260 Bled

tel: 040 36 09 36

e-mail: kornelija.pt@gmail.com

Skype: Neli.Toth

 

Za dodatne informacije sem vam na voljo vsak delovnik med 7 in 9 uro.

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now