1. Materino mleko naj ne bi bilo primerno za otroke

Začelo so oglaševati, da materino mleko ni primerno za otroke.

Če vpoštevamo evolucijo, čeprav je dovolj, da se ozremo okoli sebe, izjava, da materino mleko ni primerno za otroke, je najbolj idiotska izjava, kar so jo tisti, ki sebe imajo za znanstvenike, lahko izrekel. Namreč, že milijone let mladiči sesalcev, pa tudi človeka odraščajo tako, da sišejo materino mleko!

Svoje »znanstvene« trditve so opravičevali z izsledki, da pač materino mleko ne vsebuj dovolj železa. 

Tudi takšna trditev sama po sebi je neumnost. Saj se postavlja vprašanje, na podlagi kakšnih kriterijev so ugotovili da ga »ni dovolj«? Kaj so imeli za primerjavo za »dovoljnost«?

 

In tako se je začela kampanja proti dojenju in uvajanje umetnega mleke, ki naj bi poskrbel, da naši dojenčki dobijo dovolj železa.

Minilo je več let, ko so priznali, da so se zmotili. Našli so namreč, da v mleku obstaja tudi ena beljakovina, na katero se železo veže in to omogoča idealni iskoristek tega železa.

 

Sedaj pa opazujmo zadevo širše.

Če nismo v stanju povezovati svojega lastnega znanja, v izjavi znanstvenikov ni nobene napake in zakaj naj bi človek podvomil ZNANSTVENIKOM?! 

Dovolj pa je preprosta kmečka logika, pa da ugotoviš, da je neka takšna izjava totalni nesmisel. In s svojo ugotovitvijo si dobesedno rešil svoje otroke.

Namreč: 

• Umetna prehrana nikoli ne more nadomestiti naravne. Otrok na umetni prehrani ne more biti tako kvaliteten kot tisti, ki se doji. Saj to, kar z mlekom pride ni samo »kurjava« in nekaj vitaminov. Noter je še marsikaj. Npr snovi, ki dojenčka ščitijo od raznih infekcij in še marsikaj. Po tem še čustveni stik, ki se ustvarja z dojenjem...

• V umetno mleko so nagrmadili »dovolj« železa. Vendar to je dejansko bilo preveč železa, kar je prišlo v našega otroka. Kar koli, če ga je preveč, deluje kot strup. V vsakem primeru je pa dodatna obremenitev za otrokov organizem, ker se mora boriti proti tem, da mu čim manj škodi, potem pa tudi, da vse to umakne iz svojega telesa.

In tako naš otrok, v najbolj občutljivem obdobju njegovega življenja, ko še intenzivno gradi svoje telo in tudi možgane, je že zastrupljeno. In po tem na takšni neprimernih temeljih gradi svoje nadaljnje bitje in življenje.

Minilo je precej let, ko so začeli oglaševanje dojenja.

Namreč, to izjavo »ne dojiti« so zlorabili številni. Npr. marketing in tisti, ki so se začeli bogatiti z izdelavo umetnega mleka. Tudi nečimrnost ženks je marsikom prav prišla za bogatenje in tudi ženskam, ki so na račun svoje "lepote", svobode in podobnga postajale vse bolj pripravljene odreči se dojenju.  

Saj vemo kako se v takšnih primeri marketing zelo zavzame pregovotii žene, naj nehajo dojiti, da bi lažje dobili čim več potrošnikov za svoje izdelke.

In ta razvada, kot kar je to tudi sicer slučaj, se močno ukorenila. In se držala, tudi ko so znansteniki potegnili nazaj svojo napačno trditev. Marketingu nikakor ni odgovarjalo, da zgubijo potrošnike. Zato je minilo precej let, ko je dovoljeno da resnica bolj »procurlja« v javnost. Takrat so pa začei kampanje s katerimi so pregovarjale ženske, da dojijo. Seveda, od vsega je največ profita imel marketing.

 Ampak, v tem času se je zastrupljalo precej generacij otrok.

​

​

​

​    2. Otrok z vročino

Imla sem v homeopatski terapiji eno 7-8 let staro punčko.

Dobila je vročino ...

Po nekaj dneh se je mati pritožila da otrok ničesar ne je. Mogla sem kar precej vrtati, da bi izvrtala podatek, da otrok dejanko HOČE jesti. Jedla bi pa neke kekse vendar mati ji to nikakor ni hotela dati. Ona je svojemu otroku vsiljevala neko hrano, kar pa je otrok odklanjal. Tako je pravzaprav mati trpinčila svojega otroka in ga je bila v stanju izstradati, čeprav je keks, ki ga je punčka silno želela, bil neki navadni masleni keks.

​

​

 

     3. Moj sin in kremšnite

To je bilo leta 1980. Moj sin je bil star dve leti. Bili smo na morju skupaj z mojo kolgico in njena dva, malo starejša sinova. Moj sin je dobil zelo visoko vročino z bruhanjem in z drisko in nič ni pomagalo, kar-koli sva se zmislile. Ni niti jedel in ne pil. Na to je poželel kremne rezine (kremšnite).

Bruhanje in driska – on pa hoče kremšnite!

Nikoli se ni dal nositi. Vendar je sedaj bil tako slab, da ga je oče nesel dol do slaščičarne. Napokal se je kremšnit – in je po parih urah bil zdrav!